KAZALO DOMOV
 
Slo | Eng
 
DOMOV
Koledar
Novice
13.10.2015
Projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti (2010–2013), ki ga je vodil Inštitut za narodnostna vprašanja je umeščen v on-line bazo dobrih praks in politik za izboljšanje položaja romske skupnosti Sveta Evrope.
>>
3.9.2013

Vrtec v romskem naselju Hudeje je ponovno odprl vrata! Potem, ko je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, je gradbeni inšpektor umaknil odločbo o odstranitvi objekta, v katerem se je izvajal program predšolske vzgoje v romskem naselju Hudeje. V šolskem letu 2013/14 je v vrtec vpisanih 21 otrok. O uspehu programa predšolske vzgoje v naselju, pred začasnim zaprtjem vrtca priča podatek, da se vsi otroci (6 učencev), ki so redno obiskovali program vrtca, uspešno šolajo na osnovni šoli v Trebnjem.

>>
3.9.2013

Vrtec v romskem naselju Kerinov grm nadaljuje z delom tudi v šolskem letu 2013/14. Zagotovljena so sredstva za izvajanje programa do konca letošnjega leta.

>>
Novice v letu 2017

Dnevni center Brezje

 

Aktivnost 6: Dnevni center za romske otroke – Brezje

Dnevni center za romske otroke

Dnevni center za romske otroke bo deloval vsak dan od ponedeljka do petka od 13.30. do 17. ure. Bistvo programa je vzpostavljanje vsakodnevnega kvalitetnega stika med otroki in izvajalci programa ter organiziranje različnih aktivnosti, ki so usmerjene predvsem v podporo in krepitev moči, izgradnjo novih spoprijemalnih strategij, višanje človeškega, socialnega in kulturnega kapitala ter zagotavljanje pogojev za pridobivanje tistih veščin, ki so potrebne, da se posameznik v socialnem prostoru učinkovito vede in da vstopa v zadovoljive socialne odnose. V ta namen se bodo izvajale socialne igre, ustvarjalne delavnice, plesne in glasbene delavnice s poudarkom na romski kulturi, družabne in športne igre ter sprostilne delavnice in skupinske vadbe 4 elementov. Namen programa pa je tudi večja vpetost v šolski sistem, zato je pomemben del programa namenjen tudi učni pomoči, pomoči pri domačih nalogah in učenju slovenščine. Ocenjujemo, da se bo v program vključilo 45 otrok.


Učna pomoč, pomoč pri domačih nalogah in učenje slovenščine
Izobrazba je ključni dejavnik spreminjanja socialnega položaja in odločilni dejavnik za napredovanje po družbeni lestvici navzgor. Otrokovo psihosocialno počutje, samopodoba, zaupanje vase, način samopotrjevanja ter uresničevanje zastavljenih ciljev je tesno povezano z vključenostjo v šolo, predvsem pa z otrokovo uspešnostjo v njej. 

Socialne igre
Socialne igre so metoda, ki ponujajo različne igralne oblike za skupinsko delo, s katerimi lahko vplivamo na izboljšanje zaznavanja samega sebe, predelavo sporočil iz socialnega okolja, izboljšanje socialne percepcije in povečanje senzibilnosti za skupinske procese – skratka gre za vse tiste veščine, ki jih z eno besedo imenujemo socialne. Teh veščin romski otroci ne obvladajo v zadostni meri, so pa nujno potrebne za učinkovito vključevanje v vzgojno-izobraževalni sistem. Posamezniku omogočajo, da se v socialnem prostoru učinkovito vede, da vstopa v zadovoljive socialne odnose, da se nauči sporazumevati z drugimi in reševati konflikte, s katerimi pa se naša ciljna populacija srečuje pogosteje kot njihovi vrstniki.

 
Ustvarjalne delavnice
Samopodoba je človekov globalni koncept. Zavedamo se, kako pomembna sta uravnotežena samopodoba in primerno samovrednotenje za posameznikovo doživljanje samega sebe kakor tudi za izmenjavo z okoljem. Zaradi tega so vse dejavnosti, ki jih izvajamo, usmerjene na samodoživljanje in samovrednotenje. Ustvarjanje pa je dejavnost, kjer se lahko izkaže vsak otrok. Za našo ciljno skupino namreč velja, da je potrebno za vsako pozitivno spremembo veliko število pozitivnih izkušenj. Eden izmed »zdravilnih« dejavnikov, ki ga pri delu z otroki s težavami v socialni interakciji pogosto uporabljamo, je ustvarjanje. Otroci se v ustvarjalnih delavnicah sprostijo in razbremenijo; s pomočjo ustvarjalnosti otrok spreminja mišljenje o sebi in lastnih zmožnostih.

Športne in družabne aktivnosti
S pomočjo športnih in družabnih aktivnosti želimo vplivati na otrokov telesni, duševni in socialni razvoj. Šport in družabne igre namreč ne pomenijo le igre in učenja za igro, ampak omogočajo otroku in mladostniku ustvarjalnost, skupinsko pripadnost, identifikacijo s skupino, pozitivne izkušnje in s tem tudi izboljšanje občutka lastne vrednosti.

Plesne in glasbene delavnice
Romski otroci so na vseh področjih sposobni učenja, napredka in doseganja visokih ciljev prav tako kot njihovi vrstniki, zato jim je treba zagotoviti možnosti za vključevanje v vse dejavnosti, še zlasti pa jih je treba opogumljati in podpirati na tistih področjih, na katerih imajo zaradi kulturne in jezikovne različnosti največ težav ter jim nuditi možnost, da se izkažejo na tistih področjih, na katerih so močni, to pa so glasba, ples in družabnost.

Sprostilne delavnice in skupinska vadba 4 elementov
Otrok z različnimi telesnimi, miselnimi in igrivimi vajami razvija štiri inteligence: življenjsko, telesno, čustveno in inteligenco uma. Z vajami se otroci osvobajajo notranjih stisk, razvijajo ustvarjalne zmogljivosti in empatijo ter spoznavajo sebe. Notranje močni, telesno zdravi, z mirnim umom in visoko empatijo se otroci z manj teţavami soočajo z zahtevami šole in okolja in s problemi lastnega razvoja. Delavnice bomo izvajali v sodelovanju s Centrom 4me.
Aktivnosti v Dnevnem centru za romske otroke bosta izvajala dva strokovna delavca. V program se bo vključilo približno 45 otrok, ki bodo razdeljeni v tri skupine: predšolsko, nižjo stopnjo in višjo stopnjo. Vsaka skupina se bo v program vključevala dvakrat tedensko od 15. do 17. ure, ko potekajo skupinske aktivnosti. Vsak dan, razen petka, bodo imeli otroci možnost učne pomoči, in sicer v času od 13.30. do 15. ure. Aktivnosti se bo vsak dan povprečno udeležilo 15 otrok. 

Vključevanje romskih staršev, predvsem mater

V okviru te aktivnosti bomo organizirali Šolo za romske starše v romskem naselju Brezje (vsako leto po dva srečanja) ter individualna srečanja s starši, predvsem z materami na njihovem domu. Namen »šole za starše« in individualnih srečanj s starši ni le opremiti romske starše z znanjem in veščinami za bolj kompetentno in odgovorno opravljanje starševske vloge, pač pa je namen programa tudi informiranje, osveščanje, socialno vključevanje ter pridobivanje novih znanj in veščin. Temi: zdravstvena preventiva in vzgoja in izobraževanje.

Zdravstvena preventiva
Nizka življenjska raven se kaže tudi v zdravstvenem stanju Romov. Kljub temu da formalno uživajo enake pravice na področju osnovnega zdravstvenega varstva, jih premalo uporabljajo, predvsem pa niso vključeni v preventivne programe zdravstvenega varstva, pri čemer je še zlasti zaskrbljujoče stanje na Dolenjskem. 

Vzgoja in izobraževanje
Romski otrok se ob vstopu v šolo po predhodnih izkušnjah in znanju ne more meriti s slovenskimi vrstniki. Način življenja, posebnosti in vrednote romske kulture ne spodbujajo dejavnosti in sposobnosti, ki jih od otrok pričakuje in zahteva šola. Starši romskih otrok so slabo motivirani za vključevanje otrok v šolo, hkrati pa se tudi ne morejo in ne znajo ukvarjati s šoloobveznim otrokom. Zaradi naštetega je šolski uspeh romskih otrok bistveno nižji; razred večkrat ponavljajo, šolanje pa v povprečju končajo že v četrtem razredu.