KAZALO DOMOV
 
Slo | Eng
 
DOMOV
Koledar
Novice
13.10.2015
Projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti (2010–2013), ki ga je vodil Inštitut za narodnostna vprašanja je umeščen v on-line bazo dobrih praks in politik za izboljšanje položaja romske skupnosti Sveta Evrope.
>>
3.9.2013

Vrtec v romskem naselju Hudeje je ponovno odprl vrata! Potem, ko je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, je gradbeni inšpektor umaknil odločbo o odstranitvi objekta, v katerem se je izvajal program predšolske vzgoje v romskem naselju Hudeje. V šolskem letu 2013/14 je v vrtec vpisanih 21 otrok. O uspehu programa predšolske vzgoje v naselju, pred začasnim zaprtjem vrtca priča podatek, da se vsi otroci (6 učencev), ki so redno obiskovali program vrtca, uspešno šolajo na osnovni šoli v Trebnjem.

>>
3.9.2013

Vrtec v romskem naselju Kerinov grm nadaljuje z delom tudi v šolskem letu 2013/14. Zagotovljena so sredstva za izvajanje programa do konca letošnjega leta.

>>
Novice v letu 2017

Predavanje

 
20.4.2011 ob 18:00, MS
RII Prekmurje, Čopova ulica 28, Murska Sobota
 
Predavanje: Samanta Baranja in Vinko Cener, »Romski jezik – prednost ali ovira?« v okviru III Festivala romske kulture Romano Čhon.

Pričujoče predavanje bo osredotočeno na izvor romskega naroda in jezika, ki se je, kljub številnim oviram na poti v Evropo, vseeno uspel ohraniti. Romi in njihov jezik imajo svoje korenine v Indiji, od koder naj bi se v 14. oz. 15. stoletju preselili v Evropo. Prikazano bo preseljevanje Romov in sprotno prevzemanje tujih besed v romsko besedišče. Romski jezik po svetu je kljub mnogim podobnostim dokaj neenoten, saj premore poleg izvirnih indijskih besed še mnogo prevzetih besed iz grščine, perzijščine, madžarščine, nemščine… Eden izmed razlogov za to je nepoznavanje določenih predmetov v lastnem okolju, zaradi česar so pojme, predvsem za potrebe medsebojnega komuniciranja, morali prevzeti od države, v kateri so se naselili. Osrednji del predavanja bo analiza romskega jezika v Sloveniji, še posebej se bomo osredotočili na jezikovne značilnosti prekmurske romščine. Na slovenskih tleh živijo namreč 4 skupine Romov: prekmurski ali madžarski Romi, dolenjski ali hrvaški Romi, Sinti, ki živijo na območju Gorenjske in balkanski Romi, ki so se na slovensko območje preselili iz držav bivše Jugoslavije. Romski jezik je ohranjen pri vseh skupinah, vendar ima vsaka od teh svoje lastno narečje. Na koncu predavanja bomo skupaj na podlagi vsega povedanega poskušali ugotoviti, kakšne so prednosti in pomanjkljivosti znanja romskega jezika.