KAZALO DOMOV
 
Slo | Eng
 
DOMOV
Koledar
Novice
13.10.2015
Projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti (2010–2013), ki ga je vodil Inštitut za narodnostna vprašanja je umeščen v on-line bazo dobrih praks in politik za izboljšanje položaja romske skupnosti Sveta Evrope.
>>
3.9.2013

Vrtec v romskem naselju Hudeje je ponovno odprl vrata! Potem, ko je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, je gradbeni inšpektor umaknil odločbo o odstranitvi objekta, v katerem se je izvajal program predšolske vzgoje v romskem naselju Hudeje. V šolskem letu 2013/14 je v vrtec vpisanih 21 otrok. O uspehu programa predšolske vzgoje v naselju, pred začasnim zaprtjem vrtca priča podatek, da se vsi otroci (6 učencev), ki so redno obiskovali program vrtca, uspešno šolajo na osnovni šoli v Trebnjem.

>>
3.9.2013

Vrtec v romskem naselju Kerinov grm nadaljuje z delom tudi v šolskem letu 2013/14. Zagotovljena so sredstva za izvajanje programa do konca letošnjega leta.

>>
Novice v letu 2017

Raziskovalna delavnica

 
25.7.2011 ob 11:00, Hudeje

Od 25. julija do 29 julija 2011 je v romskem naselju Hudeje potekala raziskovalna delavnica »Kako so nekoč živeli Romi?«, ki je bila namenjena zbiranju gradiva o načinu življenja Romov v preteklosti ter o bivalni kulturi in običajih znotraj romske skupnosti. Delavnico sta vodili Vera Klopčič iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani in Vida Hočevar iz romskega naselja Hudeje.

Ponedeljek, 25. julij 2011
Ogled in pogovor o slikah in prizorih iz romskega življenja - o potujočem načinu življenja, bivalnih razmerah in poklicih; Nekateri otroci so prepoznali Roma in predstavljeni način življenja na eni od slik v zborniku »Romi v Jugovzhodni Evropi/Izziv za manjšinsko pravo«.
Pogovor z romskim svetnikom o tem, kako so se Romi preživljali v preteklosti, kako so postavljali šotore in kakšne družinske običaje so gojili. Povedal je, da so se selili vsaj enkrat na teden, oziroma kadar koli je bilo pač potrebno, zato so bili vedno pripravljeni na odhod. Šotore so vedno postavljali ob robu gozda, nikoli na travnikih, tako da so imeli dober razgled. Ob odhodu so postavili znake, ki so jih poznali samo znotraj romske skupnosti in tako nakazali smer potovanja.
Ob koncu delavnice: izdelava risb o obravnavanih temah.